Neroden, s kratkimi nogami, močno glavo in drobnimi očmi. Kratek rep, skrit pod dolgo dlako, zakriva vsako sled mišične mase ali ogromnih krempljev, ki segajo do 12 centimetrov. Tako poznamo gospodarja naših gozdov – medveda. O njem se pripovedujejo legende in je pogost junak v pravljicah. V ljudskem izročilu mu pripisujejo lastnosti, kot sta kleščavost in nerodnost. Ugotovimo, kaj je v zgodbah o medvedih resnica in kaj izmišljotina.
Je res, da so medvedi nori na med?
Medvedi se hranijo z vsem, kar jim gozd ponuja: majhnimi živalmi, želodom, oreščki in rastlinami. Prav tako niso proti uničevanju ptičjih gnezd. Nekateri agresivni, krvoločni samci napadajo živino in divje prašiče. Uživajo tudi v mrhovini.
Medvedi so dobri ribiči. Če pa najdejo gnezdo divjih čebel, ga ne bodo nikoli pustili pri miru in se bodo priplazili vanj, da bi se pogostili z medom. Tudi najbolj boleči čebelji piki v gobec in nos jih ne ustavijo. Skupaj z medom bodo pojedli tudi čebele in njihove ličinke.
Težava je v tem, da je med kaloričen in vsebuje velike količine fruktoze, glukoze in ogljikovih hidratov. Medvedi vse to potrebujejo za kopičenje maščobe pred zimskim spanjem. Zato je le relativno, da lahko medvede imenujemo sladkosnede.
Ali drži, da imajo vsi medvedi klešče?
Medvedova nerodna, klackajoča se hoja je podobna počasnemu hoji. Hodi z obema tačkama hkrati na eni strani telesa. Peto tačke postavi navzven, prst pa navznoter, pri čemer se opira s celotnim stopalom. Zato se imenuje "klobučasta noga".
Ali je res, da medvedi v sanjah sesajo svoje šape?
Pozimi medvedi sesajo šape; to jim pomaga preživeti zimo, ker vsebujejo veliko maščobe. To je že vsakdo slišal. Toda zoologi imajo svojo teorijo. Med zimskim spanjem medvedi zataknejo zadnje šape pod sebe in si s sprednjimi pokrijejo obraz. Očitno je prav ta drža zavedla lovce, ki so odkrili brloge, v katerih so spali medvedi.
Videz njihovih tačk po zimskem spanju z raztrgano kožo se morda zdi nenavaden. To je zato, ker med zimskim spanjem pod otrdelo plastjo zraste nova koža, zaradi srbenja pa klobuki odgriznejo odluščeno skorjo.
Je res, da so medvedi zelo nerodni?
Medvedi se zaradi svoje nenavadne hoje imenujejo nerodni. Pravzaprav je naravoslovec, lovec in pisatelj A. A. Čerkasov zapisal: »Pogosto se po napačnem strelu medved, ko zvok njegovega strela zamre, pojavi pred nogami osuplenega lovca.« Medvedovi gibi so lahki in hitri. Tiho in previdno se sprehaja ter se z osupljivo hitrostjo loteva napada.
Medved lahko med tekom doseže hitrost do 40–50 km/h. Vendar pa mu je zaradi sprednjih nog, ki so krajše od zadnjih, lažje teči navkreber kot navzdol.
Ali drži, da vsi medvedi prezimujejo?
Medvedi se vse poletje in jesen pripravljajo na zimsko spanje. Jedo veliko in pohlepno, saj morajo kopičiti maščobo. Te maščobne zaloge jim pomagajo preživeti do pomladi. Že jeseni začnejo iskati mesto za brlog – luknjo ali obrnjeno drevo.
Preden se medved umiri, zameša svoje sledi, vijuga skozi gozd in galopira skozi podrta drevesa. Nato se umiri in zaspi. Če pa poleti ni nabral dovolj maščobe, žival ne leže in se spremeni v nevarnega in hudobnega potepuha. Najpogosteje ti potepuhi poginejo zaradi mraza in izčrpanosti.
