Kavka – "mestna" ptica: opis in fotografija

Mestni prebivalci so vajeni videti kavke, ki se hranijo skupaj z golobi. Vendar se ne vsi zavedajo zanimivih značilnosti njihovega vedenja in značaja. Vendar si te ptice zaslužijo pozornost, čeprav samo zato, ker živijo skupaj z ljudmi že stoletja. Poleg tega niso brez inteligence in jih je mogoče ukrotiti.

Kavka je bližnji sorodnik vrane in vrane. Te ptice spadajo v skupno družino, Corvidae, red vranic. Kavka se od svojih sorodnikov razlikuje po manjši velikosti.

Videz

Kako je videti kavka? Je velika kot golob, dolžina telesa od konice kljuna do konice repa pa je 34–39 cm. Teža ptice se razlikuje. znotraj 175-280 gramov, pri samcih je nekoliko večji kot pri samicah. Med spoloma ni drugih razlik v videzu.

Kavka ima čokato, robustno telo. Njen kljun je relativno majhen, a močan. Njeno perje je skromno in nima veliko različnih barv:

• perje je skoraj povsem črno;
• spodnji del telesa je črno-sive (skrilaste) barve;
• zadnji del vratu, stranice glave in zadnji del glave so pepelnato sivi:
• kapa na glavi in ​​"obraz" sta črna;
• kljun in noge so temne

Na soncu ima hrbet srebrn sijaj, krila in rep pa modrikast kovinski odtenek.

Pri tem neopaznem videzu izstopajo ptičje oči – njihov pozoren pogled je usmerjen neposredno v oči osebe. To je v živalskem kraljestvu redko – večina favne se izogiba neposrednemu očesnemu stiku. Včasih se zdi, kot da ptica komaj čaka, da se fotografira.

Šarenica očesa Kavke imajo običajno bele oči, nekatere pa imajo modre in celo zelene oči. Fotografije teh ptic ponujajo jasnejšo sliko njihovega videza.

Mlade ptice imajo dimljeno sivo perje, ki je pusto in brez leska ali leska. Jeseni pa se pojavi prvo levitev in mladiči začnejo biti podobni staršem.

Širjenje

Kavka je razširjena ptica. Njeno območje razširjenosti pokriva vso Evropo in zahodno Azijo, z izjemo severnih regij. Ptico lahko najdemo tudi v Severni Afriki.

Na severu in vzhodu območja se ptice selijo pozimi. se selijo v južne regijeVečina starejših posameznikov ne odleti na jug za zimo, ampak ostane na svojih gnezditvenih območjih, še posebej, če je tam dovolj hrane.

Omeniti velja, da v vzhodni Aziji ne najdemo navadne kavke, temveč njene bližnje sorodnice, daurijske kavke. Ti dve vrsti imata podoben videz in glas.

Njihova populacija je stabilna in dosega 15–18 milijonov osebkov. Zato tem pticam trenutno ne grozi izumrtje.

Gnezdišča

Čavke so jatene ptice. Naselijo se na enem mestu v več družinah hkrati, tvorjenje kolonijV tem pogledu so podobni vranam, vendar za razliko od njih izbirajo gnezdišča z zavetjem. Ta lahko vključujejo:

• votline starih dreves;
• niše in razpoke v skalah;
• podstrešja stavb, dimniki, prezračevalne odprtine pod strehami hiš;
• oglasni panoji, napisi v trgovinah, vodni stolpi;
• brloge, stara gnezda drugih ptic.

V divjini kavke živijo na skalnatih obalah, strmih bregovih in v redkih gozdovih s starimi drevesi.

Kavke so navezane na ljudi in zato pogosto gnezdijo v naseljenih območjih. Vendar pa imajo raje mesta s starejšimi stavbami. V istem mestu bo več ptic na območjih s stavbami iz "Hruščovljeve" dobe oz. dvonadstropne lesene hišeV sodobnih območjih s panelnimi in blokovnimi stavbami ni primernih gnezdišč, zato je kavk malo.

Kavke živijo tudi v mestnih parkih in gozdičkih, kjer najdejo zavetje v duplih starih dreves. Pogosto si gnezda gradijo med gnezdi vranov – na ta način zaščitijo svoje mladiče pred plenilci.

Obnašanje v naravnem okolju

Kavke živijo v jatah, ne same, ampak v parih. Ptice živijo zunaj jat le med gnezditveno sezono. Mlade ptice, ki še niso našle partnerja, so samotarke.

Kavke letijo lahkotno, odločno in okretno. So aktivne in okretne, a precej previdne. Njihov glas je njihova posebnost: oddajajo zvonke, "klepetajoče" zvoke, precej melodične.

Ptice se ne bojijo mraza Zaradi gostega perja sedijo na robu ali drevesu, pri čemer počepnejo, tako da se jim tace pogreznejo v puh na trebuhu in se tako grejejo.

Kavke imajo odličen spomin: do konca življenja si bodo zapomnile osebo, ki jim je v otroštvu uničila gnezdo, in če se ta oseba približa, bodo z glasnim krikom opozorile jato na neposredno nevarnost.

Prehrana

Kavke so vsejede in se hranijo z vsem mogočim. V drevesnem lubju iščejo ličinke žuželk in z veseljem pojedo deževnike, metulje, hrošče in druge žuželke. Uživajo tudi v človeških odpadkih – ptice pogosto vidimo na mestnih odlagališčih.

Kavke so agresivne, napadajo majhne glodavce in majhne ptice ter jedo ptičja jajca. Če živijo blizu morja, se hranijo z raki, ribami in različnimi mehkužci, ki jih oseka naplavi na obalo. Uživajo tudi v rastlinski hrani, kot so jagode in semena.

Te ptice povzročajo precejšnja škoda na poljih in vrtovihNiso proti temu, da bi žvečili grah in sojine kalčke. V sadovnjakih ne zamudijo priložnosti, da bi se pogostili s svojimi najljubšimi slivami in češnjami. Na poljih melon pa kljuvajo melone in lubenice ter se dokopljejo do njihovega sočnega mesa.

Vendar pa kljub škodi, ki jo povzročajo, ptice dobro služijo tudi ljudem, saj zatirajo škodljive žuželke in glodavce. Zato je povsem mogoče, da koristi kavk odtehtajo škodo.

Razmnoževanje

Ptice si najdejo partnerko, ko so še mlade; pari se oblikujejo enkrat in trajajo vse življenje. Odnos med partnerjema je precej nežen: ptici skrbita druga za drugo, si ličita perje. Ni neobičajno videti samca, ki hrani svojo partnerko.

Paritvena sezona se začne marca. Aprila ptice začeti graditi gnezdaKavčja gnezda so hrapava in ploščata, narejena iz vejic, listja, papirja in cunj. Za njihovo utrditev uporabljajo kepe zemlje in živalske iztrebke. Tla gnezda so obložena z mehkimi materiali, kot so travne bilke, volna, puh in perje.

Kavke k gradnji gnezda pristopajo zelo skrbno, saj lahko svoja gnezda uporabljajo več let. Tako samci kot samice prispevajo k gradnji novih gnezd in popravilu starih.

Konec aprila do začetka maja kavka izleže 4–7 svetlo modrih ali zelenkasto modrih jajc z rjavimi pikami. Valjenje traja 17–20 dni. Izleženi mladiči so goli in slepi. Oba starša hranita mladiče. Po enem mesecu so mladiči sposobni leteti, vendar jih par hrani še približno dva tedna.

Šele ko se jim perje popolnoma razvije, začnejo samostojno življenje. Ptice tvorijo jate, včasih ogromne velikosti (nekaj sto osebkov). Kavke se pogosto mešajo z vranami.

Kavka in človek

Že od davnih časov so kavke živele skupaj z ljudmi. Ptico je enostavno ukrotiti, če jo vzgajamo kot piščanca. Kavka je družabna in zelo se naveže na oseboToda odrasel posameznik se ne bo mogel prilagoditi življenju v ujetništvu, ker ve, kako je prosto leteti po neskončnih prostranstvih.

Če vzamete v oskrbo slepega piščanca, se bo tako navadil na ljudi, da drugih kavk sploh ne bo imel za sorodnike in si bo vedno prizadeval komunicirati s svojim lastnikom.

Skrb za kavkinega mladiča zahteva določen trud. Zahteva pogosto hranjenje, vsaki dve uri, od zgodnjega jutra do poznega večera. Piščanci ne morejo pogoltniti hrane, zato jim jo starši potiskajo v grlo z jezikom. Ljudje pa morajo za to uporabiti prste.

Ptica potrebuje veliko prostora — za ohranjanje aktivnosti in posledično telesne pripravljenosti. Zato je kavke najbolje imeti ne v stanovanju, temveč na dachi ali podeželski hiši. Tukaj je vredno zanjo urediti ogrado, veliko kot majhna omara.

Če ptico redno dresirate tako, da glasno in jasno ponavljate iste besede, se lahko nauči govoriti. In to bo počela prav tako dobro kot papiga.

V divjini je življenjska doba kavk 8-10 let, v ujetništvu pa 15-17.