Paleontologi rekonstruirajo videz živali, ki so živele na našem planetu pred 65 milijoni let, v času dinozavrov. Nekatere starodavne živali so preživele do danes. So se le malo spremenile in so se prilagodile spreminjajočemu se podnebju in habitatu.
Mravlje
Domneva se, da so se mravlje razvile iz os pred 130 milijoni let. To potrjuje odkritje prehodne oblike mravelj leta 1967 v mezozojskih usedlinah, ki združujejo značilnosti obeh žuželk.
Mravlja se je izjemno dobro prilagodila spreminjajočim se razmeram. Medtem ko je njena populacija v kredi predstavljala približno 1 % celotne populacije žuželk, je ta številka v terciarju že dosegla 40 %. Te žuželke so ostale nespremenjene 100 milijonov let, ko se je njihova evolucija končala.
Mravlje so se na južni polobli pojavile, preden se je ta razdelila na dva dela. Znanstveniki so do tega zaključka prišli s primerjavo podatkov, ki kažejo, da imajo vse vrste mravelj enake genske mutacije. Leta 1931 so v Avstraliji odkrili "dinozavrsko mravljo" – vrsto fosilne žuželke, katere videz se je milijone let praktično ni spremenil.
Platipusi
Morda se zdi nenavadno, toda platipus si s plazilci deli številne značilnosti, vključno z gibanjem in obliko jajc. Tako kot plazilci je ena najstarejših živali v sodobnem svetu, stara približno 110 milijonov let. Ko so znanstveniki prvič naleteli na to skrivnostno vodno bitje, so se mu mučili z njegovo klasifikacijo, a ko so odkrili mlečne žleze, je bilo vprašanje njegove identitete rešeno.
Prednik platipusa se je v Avstralijo preselil iz Južne Amerike, ko sta bili obe celini del Gondvane. Sprva je bil platipus majhna žival, podobna glodalcu, s kljunom. Za razliko od svojega sodobnega sorodnika je kot odrasel imel zobe in je živel polvodno. Njegova sodobna vrsta se je pojavila pred približno 4,5 milijona let. Najstarejši odkriti fosil platipusa je star le 100.000 let.
Želve
Na Zemlji že od časov dinozavrov obstaja več vrst želv, na primer usnjata želva. Ta vrsta je pogosta v vseh tropskih morjih in ima plavuti podobne okončine ter hrbtni oklep iz več sto majhnih plošč. Ta želva lahko doseže 2 metra dolžine in tehta okoli 600 kg. Njena populacija se hitro zmanjšuje.
Druga vrsta prazgodovinske želve je aligatorjeva škarpina, ki jo najdemo v vodah jugovzhodnih Združenih držav. Spada v družino škarpin, ki se je do danes ohranila praktično nespremenjena. Ta starodavna želva ima več stoletij dolg fosilni zapis in lahko tehta do 180 kg, zaradi česar je ena največjih sladkovodnih želv na svetu.
Fosilni ostanki želv so bili najdeni 220 milijonov let nazaj, danes pa je ohranjenih več kot 300 vrst teh starodavnih živali, katerih predhodniki so bili kotilozavri.
Krokodili
Sodijo med najstarejše živali na planetu, živijo že več kot 200 milijonov let in so videti skoraj identične svojim prazgodovinskim prednikom.
Krokodili živijo predvsem v sladki vodi, občasno pa jih najdemo tudi v morju. Odrasel nilski krokodil lahko doseže dolžino do 6 metrov in tehta približno 1 tono. Njegov videz se ni spremenil že več kot 60 milijonov let.
Krokodil je edini preživeli predstavnik podrazreda arhozavrov – starodavnih kuščarjev. Skozi evolucijo so se krokodili nekoliko zmanjšali. Na primer, eden od prednikov sodobnega krokodila, deinosuh, je bil dolg približno 15 metrov in je lovil velike dinozavre.
Preživetje krokodila je v veliki meri posledica njegovega habitata – sladkih tropskih in subtropskih voda, ki jih podnebne spremembe že milijone let praktično niso prizadele. Danes je krokodil ena najbolj prilagodljivih živali v živalskem kraljestvu.
Morski psi
Predniki sodobnih morskih psov so ocean naseljevali že pred 350 milijoni let. Njihovi fosilni ostanki, zlasti zobje, so osupljive velikosti. Ta prazgodovinski morski pes je dosegel dolžino 13 metrov, njegova usta pa so vsebovala zobe, ki so tehtali 350 gramov in bili dolgi 15 cm. V ustih takšne pošasti bi lahko bil odrasel človek polne velikosti.
Struktura morskih psov se je med evolucijo le malo spremenila. Megalodon, najbolj znan prednik sodobnih morskih psov, je bil pred približno 23 milijoni let tudi najbolj strašljiv in neranljiv plenilec. Megalodon je tehtal 40–60 ton, imel je neverjetno ostre zobe, dolge 18 cm, in celo lovil kite.
Ta morski pes je naseljeval vse oceane na svetu; njegove ostanke najdemo praktično povsod, včasih celo 1000 km od obale. Skozi evolucijo so morski psi pokazali osupljivo raznolikost oblik, od najmanjših vrst, ki v dolžino ne presegajo 30 cm, do ogromnih, ki dosegajo 16 metrov.
