Prvi biolog, ki je videl to ribo, jo je opisal kot nenavadno in nerazložljivo bitje. Od takrat je minilo več kot pol stoletja in znanost se je veliko naučila o morskem življenju in globokomorskih morskih spakah, vendar taumaticht še vedno preseneča s svojo nenavadnostjo.
Thaumaticht spada v rod globokomorskih morskih spaček (morskih hudičev).
Njegova dolžina doseže 50 cm. To je precej veliko za prebivalce oceanskih globin.
Pri tej vrsti je samica nekajkrat večja od samca, samec pa se po videzu zelo razlikuje.
Ime je dobil v čast danskega in islandskega princa Axela Christiana Georgea.
Taumatiht so prvič odkrili med ekspedicijo na ladji Galatea leta 1959.
Biolog Artur Bruun je odkritje opisal takole: "Nerazložljivo čudno bitje, najbolj nenavadno med neskončno raznolikostjo rib."
Živi relativno blizu obal Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana na globini 3,6 km.
Ljudem je uspelo videti to ribo le dvajsetkrat.
Lovi s pomočjo svetle bioluminiscentne vabe, ki plen privabi k ustom, in vse, kar ostane, je, da usta hitro zapre.
A zgodijo se tudi zgrešeni ulovi, ko njegova vaba privabi veliko ribo, ki je taumat ne uspe pogoltniti.
Ko spozna, da je plen onkraj njegovih zob, je že prepozno - zobje v obliki kljuke mu ne dovolijo, da bi žrtev izpustil in oba umreta.
Pri "navadnih" spakah eska (svetleča rastna vaba) visi na "ribiški palici" spredaj, pri tauhmatichu pa eska binglja naravnost v ustih, za zobmi.
Dolgo časa je potekala razprava o vrstni razvrstitvi te ribe. Leta 1952 je bilo to morsko bitje uvrščeno v družino Thaumatichtidae, ki je bila nato razdeljena na tri vrste:
- Thaumatichthys axeli (Thaumatichthys axeli);
- Thaumatichthys binghami;
- Thaumatichthys pagidostomus.
Morda obstajajo globokomorske vrste, ki še niso bile raziskane.
Koliko še neverjetnih globokomorskih bitij, ki jih znanost še ne pozna, se skriva pod gladino oceana? Morda nas v prihodnosti čaka še veliko vznemirljivih odkritij.
